Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.
V primeru, da davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se davčna osnova ugotovi na način, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirani odhodki, in sicer v višini 80 % ustvarjenih prihodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov, ali 80.000 evrov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Za člane kmečkega gospodinjstva se prag določa sicer v enakem znesku (80.000 evrov), vendar kot večkratnik ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva.
Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje za dokončen davek.
Na tak način lahko ugotavljajo davčno osnovo le zavezanci pod naslednjimi pogoji:
- v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov ali
- v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu (velja tudi za zavezanca samega) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba za poln delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev in
- zavezanec pri davčnem organu pravočasno opravi priglasitev.
- Za člane kmečkega gospodinjstva, ki ugotavljajo davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti naslednjega davčnega leta z upoštevanjem normiranih odhodkov, če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasijo davčnemu organu in njihovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 100.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je primerno za tiste zavezance, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.
Zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 evrov, mora obvezno izstopiti iz sistema. Zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 evrov prihodkov. Za kmečka gospodinjstva se prag določa v enakem znesku, vendar v večkratniku ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva.
Pri presoji pogoja za obvezen izstop iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov po 14. odstavku 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se upoštevajo prihodki zavezanca ter prihodki pod pogoji, kot so določeni z 9. odstavkom 48. člena ZDoh-2, torej poleg prihodkov zavezanca pod določenimi pogoji tudi prihodki določenih drugih oseb, tudi povezanih oseb.
Prihodki povezanih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev. Dohodki pa se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Opisano se uporablja že za davčno leto 2018, pri čemer se bo pri presoji izpolnjevanja prihodkovnih pogojev upoštevalo dosežene prihodke, ugotovljene po pravilih o računovodenju, v letih 2016 in 2017.
vir: eVem.gov.si